V Evropi danes stoji že več kot 107.000 vetrnih turbin, ki vsak dan oskrbujejo gospodinjstva in podjetja z zanesljivo, cenovno ugodno in čisto električno energijo. Ljudje v evropskih mestih in na podeželju z vetrnicami sobivajo uspešno in mirno – ne le kot sosedi, temveč pogosto tudi kot soudeleženci pri njihovem delovanju in lastništvu.
Vetrna energija postaja hrbtenica evropskega elektroenergetskega sistema, saj zmanjšuje odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, stabilizira cene elektrike in omogoča resnično energetsko neodvisnost. Po ocenah Evropske komisije naj bi veter do leta 2050 pokrival kar polovico vse evropske elektrike. V mnogih državah že danes igra ključno vlogo: na Danskem veter pokriva 56 % električne energije, v Nemčiji 31 %, v Španiji 27 %.
Več kot le energija – veter prinaša razvoj in prihodnost
Vetrna industrija ni le vir energije, temveč tudi pomemben gospodarski motor. V Evropi neposredno in posredno zaposluje 370.000 ljudi in prispeva več kot 57 milijard evrov letno k BDP. Vsaka nova kopenska turbina pomeni 15 milijonov evrov gospodarske aktivnosti, morska še več.
Velik del teh koristi se preliva tudi v lokalne skupnosti, zlasti na podeželju: v obliki novih delovnih mest, vlaganj v infrastrukturo, in celo dohodkov iz kolektivnega lastništva vetrnih parkov, kjer lahko prebivalci neposredno sodelujejo in prejemajo del prihodkov. Lokalni davčni prihodki iz vetrnih elektrarn po Evropi znašajo že 10 milijard evrov. Izkušnja iz Danske: EKO utrinki - Vetrna zadruga
Trajnost in napredna tehnologija z roko v roki
Današnje vetrne turbine so tišje, učinkovitejše in pametnejše kot kadarkoli prej. Digitalne rešitve omogočajo boljše prilagajanje vetrovnim razmeram, nižjo obrabo in daljšo življenjsko dobo. Turbine proizvajajo do 98 % manj CO₂ kot termoelektrarne in skoraj ne porabljajo vode.
Tudi ob koncu svoje življenjske dobe ostajajo vetrnice okolju prijazne. Tudi lopatice, ki so najbolj zahteven del, se vse pogosteje ponovno uporabijo ali predelajo, pogosto celo kot klopi, igrala ali elementi za urbani prostor. Do leta 2025 bo v Evropi prepovedano njihovo odlaganje, kar pomeni 100-odstotno reciklažo vseh komponent.
Nekaj primerov dobrih praks:
Pot naprej: skupne odločitve za skupno prihodnost
Veter ima ogromen potencial – a da ga bomo lahko v celoti izkoristili, so potrebne pametne politike in nadaljnje naložbe. Evropa mora pospešiti gradnjo novih vetrnih parkov, skrajšati postopke umeščanja v prostor in vlagati v omrežja, ki bodo kos vse večji količini obnovljive energije.
Če bomo kot družba sprejeli prave odločitve, bo veter temelj prihodnje energetske preskrbe: zanesljiv, čist in dostopen za vse – danes, jutri in za prihodnje generacije.
Vir: windeurope.org
